Kako in zakaj je preživljanje več časa na prostem in v naravi povezano z boljšim duševnim zdravjem?
S preživljanjem časa na prostem se posledično odklopimo od trenutnega stresa in misli, ki konstantno lebdijo nad nami v našem delavnem/stalnem okolju.
Narava v sebi nosi neko mirnost, katero nam lahko da, če se za to tudi lahko odpremo. Narava nam že tako na pladnju ponudi radost in mirnost ter kaže krogotok življenja. Po dežju posije sonce, po nevihti se nebo razjasni. V naravi je tako veliko ”kaosa” a kljub temu tudi veliko ravnovesja in stabilnosti, od katerega se lahko veliko naučimo.
Pomembno pa je, da se naučimo biti v stiku s sabo, torej, da lahko odmislimo vse skrbi in tegobe, ter za trenutek samo smo in se osredotočimo na tisto kar se dogaja v tem momentu. Narava pa nam s svojo sposobnostjo, da nam olajša misli, ko se počutimo preobremenjene, k osredotočenosti tudi pripomore.
Kako pomemben je dopust (odklop od delovnih obveznosti) za naše mentalno zdravje?
Tako kot je pomembno redno ščetkanje zob za našo ustrezno ustno higieno (smeh). Opažam, da ljudje pogosteje skrbijo za svojo telesno kondicijo, urejeno prehrano in vse splošno funkcioniranje, pozabljajo pa na prav tako pomemben faktor in sicer ”mentalno higieno”. Če se tej premalo posvečamo, seveda lahko prične vplivati na mentalno zdravje, kasneje tudi fizično. Odklop od delovnih obveznosti je seveda nujno potreben. Seveda je v veliki meri odvisno tudi to, ali lahko službene obveznosti na dopustu odklopimo, jih v svojih mislih nekaj časa ”zamrznemo” in si dovolimo nameniti odklop, ki je potreben.
Pravijo, da je pravi »reset« potreben dopust v dolžini vsaj dveh tednov. Kako na človeka učinkuje ta daljši odklop in kako krajši?
Velikokrat je bilo omenjeno, da je za ustrezni ”reset” potrebnih vsaj tri tedne dopusta. Zakaj? Zato, ker prvi teden se človeški možgani še odvajajo od konstantne aktivnosti in razmišljanja. Potem nastopi en teden dejanskega počitka. Zadnji teden pa se zopet misli pričnejo pripravljati na ponovni vklop in delo. Praktično smo na dopustu potem dober teden (smeh). V manjših količinah dopusta se tako zadeve skrajšajo, je pa od vsakega posameznika odvisno kako kvalitetno se lahko tam tudi spočije.
Če gremo na daljši ali krajši oddih bo ta učinkovit toliko kot si bomo za to pustili sami. Včasih se s klienti pošalim in omenim, da svojo ”prtljago” nesemo tudi na Bahame, čeprav naj bi tam bil idealni čas za odklop in sprostitev.
Pomembno pa je poudariti, da si je ”odklop” potrebno privoščimo na dnevni bazi. Torej, da si nekaj trenutkov v dnevu namenimo zase in za stvari, ki lahko ”napolnijo naše baterije”.
Kaj pa, če/ko se duševne težave pojavijo prav na dopustu?
Velikokrat imamo vklopljenega avtopilota in stvari počnemo avtomatizirano in žal odklopljeno od sebe. Ne malokrat se tako zgodi, da ko se malce sprostimo, stvari privrejo na plan. Ni naključje, da nas naš življenjski slog tudi do tega privede.
Če se nam duševne težave pojavijo na dopustu, je seveda priporočljivo, da se o tem pogovorimo s svojimi bližnjimi ali z nekom s katerim se počutimo varno. Če začutimo, da sami ne bi zmogli pa je seveda priporočljivo, da se poskusimo čimprej dogovoriti za termin s strokovno usposobljeno osebo (psihologom, psihiatrom ali psihoterapevtom).
Kdaj je dopust kvaliteten in najbolj blagodejen za naše mentalno zdravje – najbrž ni povezan z destinacijami, temveč dejavnostmi in načinom preživljanja našega časa? Kakšen bi bil vaš nasvet – kako preživeti dopust, da bomo čim bolje spočili glavo?
Kot omenjeno poprej svoje skrbi in misli bomo nosili povsod s sabo, razen če bomo to želeli zavestno prekiniti.
Dopust na nas vpliva blagodejno takrat, ko se dobro počutimo, se sprostimo in uživamo v trenutku.
Če smo naravnani tako, da moramo vse postoriti preden odidemo na dopust, nam bo to verjetno tudi pomagalo, saj si bomo tako mentalno dovolili, da smo si ”zaslužili” da se lahko sedaj spočijemo.
Najpomembneje pa je najti svoj lasten način sprostitve. Se naučiti biti v stiku s sabo, se poslušati in si izoblikovati svoje meje, kar nam bo pomagalo na splošno v življenju, ne samo na dopustu.
Zakaj se tako pogosto zgodi, da zbolimo takoj, ko predahnemo od delovnih obveznosti in začnemo z dopustom?
Pogosto smo v zanki, ki je ne zaznamo dokler jo ne ozavestimo. Velikokrat se nam pred dopustom stres in opravki še dodatno povečajo, ker želimo poprej vse urediti in pripraviti, kar pa seveda posledično lahko negativno vpliva na naš imunski sistem, ga oslabi in tako zbolimo.
Velikokrat pa se nam zazdi, da zbolimo ravno takrat ko se sprostimo/smo na dopustu. “Kot da telo ve, da smo si vzeli predah, in nam s tem zagode na dopustu.” Nekaj resnice je tudi v tem. Obstaja kar nekaj raziskav na to temo, da ko smo na “fight moodu”, preživetvenem boju, z vsakdanjikom, stresom, obveznostmi, ki jih nikakor ne moremo odložiti tudi telo izklopi vse funkcije in jih da v ozadje. Ko pa malo izstopimo iz konstantnega stresa in bitke s časom ter se malce umirimo, imunski sistem začuti, da je prišlo do spremembe, ter avtomatsko potem tudi privrejo na plano prehladi in težave, ki so se vseskozi nalagale. Zatorej je priporočljivo, da se večkrat umirimo, si vzamemo čas zase in za svoja občutja ter tako sproti poskrbimo za naše duševno in telesno počutje, ki sta tako ne pogrešljivo medsebojno povezana. Hkrati poskrbimo, da imamo bolj miren vsakdan in tudi dopust lahko posledično mine brez nenadnih bolezni.
Celotno vsebino si lahko preberete na portalu slovenskenovice.delo.si, na povezavi.
Ker lahko tovrstna občutja sprožijo tudi občutke tesnobe, si lahko o tem več preberete na povezavi.